Vedno sem imela željo po učenju novih jezikov. V gimnaziji sem imela poleg angleščine še nemščino in italijanščino, tako da dobro govorim tri nam najbližje jezike, ampak hotela sem še malo več. Pa ne zato, ker bi morala znati tudi kak drug jezik, ampak enostavno zato, ker mi je bilo to »fino«. Klasični jezikovni tečaji so se mi zdeli predragi, kajti nenazadnje sem se želela učiti jezikov zgolj iz lastne kaprice. Tako sem poiskala druge načine – ugotovila sem, da so mi za začetek dovolj brezplačni jezikovni tečaji na spletu. Na ta način sem se spoznala s kar nekaj jeziki. Ko smo imeli v službi poslovne partnerje s Finske, sem se preko spleta lotila finščine. Naučila sem se nekaj osnovnih fraz – tistih, ki jih moraš znati za vzpostavitev prve komunikacije. Seveda so jezikovni tečaji na spletu premalo, da bi se čisto zares naučil jezika, zato finščine danes ne govorim, je bilo pa partnerjem zelo všeč, da sem jih znala v njihovem jeziku pozdraviti in vprašati kakšno malenkost. Za zabavo sem se naučila tudi nekaj osnovnih fraz japonščine (kjer sem hitro obupala zaradi pisave) in se naučila nekaj latinščine (tu so besede po mojem mnenju izjemno lahke, obupala pa sem pri njihovem sklanjanju).
Do znanja tujih jezikov tudi s pomočjo televizije
Največji uspeh sem imela s španščino in francoščino – verjetno zato, ker sta nam ta jezika »blizu«, in ker se nisem zadovoljila zgolj s tistim, kar ponujajo spletni jezikovni tečaji. Španščine sem se učila predvsem s televizije (ja, telenovele), in moje znanje je sedaj že tolikšno, da berem celo knjige v španščini. Francoščino sem sprva nadgradila sama – v pomoč so mi bili jezikovni tečaji na zgoščenkah, ki sem si jih izposodila v knjižnici in jih poslušala v avtomobilu; potem pa sem dvakrat odšla še v Francijo (enkrat na nekajdnevni izlet v Pariz, drugič v Provanso). Govorim jo toliko, da se lahko sporazumem o vseh vsakdanjih stvareh, pa čeprav kdaj kakšno stvar povem slovnično nepravilno.
Če ste tudi vi razmišljali, ali bi se lotili takšnega učenja, vam ga torej zelo priporočam. Ne bom rekla, da se lahko preko spleta naučite vsega, a vsekakor dovolj za začetek – in če vas bo jezik dovolj pritegnil, boste potem že našli način, da svoje znanje izboljšate.
Kljub temu, da se danes pričnejo otroci precej zgodaj učiti tujih jezikov – nekateri celo že v vrtcu, je znanje tujih jezikov pri nas na splošno še vedno precej slabo. Mlajše in srednje generacije sicer večinoma dobro govorijo po en tuj jezik, običajno tistega, ki so se ga med časom šolanja najdlje učile, z drugimi jeziki pa je že težava. Zaradi tega so vedno dobrodošli jezikovni tečaji.
Tečaji tujih jezikov se ne izvajajo tam, kjer bi jih najbolj pričakovali. Program dela Narodne in univerzitetne knjižnice NUK obsega naslednje prednostne naloge: izboljšanje in razširitev storitev za uporabnike na daljavo (še posebej tiste z Univerze v Ljubljani); vzpostavitev digitalne knjižnice (začetek zajemanja e-obveznega izvoda, digitalizacija, uveljavitev skupnega portala, uresničitev več pomembnih modulov digitalne knjižnice); nabava tujih e-virov v okviru COSEC/EIFL; uveljavitev evropske digitalne knjižnice; delo na projektih s katerimi želijo ohranjaniti vedno bolj ogroženega gradiva (slovenike) v knjižnih skladiščih NUK. Pojavlja se kislosti papirja, kar se prenaša na druge nosilce. Evropska komisija je sprejela priporočila za digitalizacijo in digitalno ohranjanje, s katerimi želi zaščititi dostop do kulturne dediščine. Ta priporočila so pomembno izhodišče tudi za delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice. Glede na izredno bogat knjižni fond bi pričakovali, da se v Narodni in univerzitetni knjižnici izvajajo tudi